Vse o medijih

Vloga medijev je iz dneva v dan večja: širijo se oblike posredovanja informacij, posameznik posveča vse več časa seznanjanju z informacijami, ki iz lokalne dobivajo vse bolj globalno obliko in vse večje postaja protislovje med svobodo izražanja in drugimi temeljnimi človekovimi pravicami. Zdi se, kot da ob vsem tem ostaja nerešeno vprašanje, kako določati mejo med dopustnim in nedopustnim, med ‘sme se’ in ‘prepovedano je’. Določanje te meje v dobi hitrega tehnološkega razvoja že dolgo ni več samo v pristojnosti nacionalnih oblasti. Svobodo obveščanja, omejitve le-te in spremljajoče dolžnosti ter odgovornosti opredeljujejo številni dokumenti, sprejeti na mednarodni in regionalni ravni, ki bolj ali manj zavezujejo države k enotnemu urejanju področja medijev.

Zato je namen te spletne strani, da iz nepregledne množice deklaracij, konvencij, resolucij in drugih mednarodnih dokumentov izbere tiste, ki najpomembneje uokvirjajo svobodo izražanja, omejitve le-te in spremljajoče dolžnosti ter odgovornosti v širšem prostoru t.i. “globalne vasi”. To bi lahko bilo v pomoč tudi vsem tistim državam, v katerih se demokratične institucije šele oblikujejo in ki se srečujejo s številnimi težavami, ki jih povzroča nekdanje življenje v pravni izoliranosti (in kamor lahko uvrstimo tudi Slovenijo). Pot v “Evropo” namreč spremlja mrzlično spreminjanje nacionalnih zakonodaj in sprejemanje nove, tudi na področju zakonske ureditve medijev. Prav takšna je tudi usoda slovenske medijske krajine, ki ponovno spreminja svojo zakonodajo, kljub temu, da obstoječa področna ureditev nima dolge tradicije. Sprejem medijske zakonodaje so pred nekaj leti terjali o samosvojitev Slovenije, uvajanje večstrankarskega sistema in njen sprejem v mednarodne organizacije. Ponovno spremembo medijske zakonodaje pa narekuje približevanje Slovenije Evropski Uniji in proces pravne harmonizacije z veljavnim evropskim pravom. Spreminjajo se tudi mnogi drugi zakoni, ki vsaj posredno določajo usodo slovenskih medijev in vplivajo na možnost uresničevanja ustavno zagotovljene pravice do svobode izražanja. Takšne hitre in pogosto nepregledne spremembe pa lahko pomembno vplivajo na stopnjo pravne (ne)gotovosti v prostoru.

Prav zato so na tej spletni strani najprej zbrani tisti zavezujoči dokumenti in predlogi njihovih sprememb, ki opredeljujej pravico do javne besede in njene omejitve v Slovenskem prostoru. Namreč, kljub temu, da ostaja ustavna določba, ki svobodo izražanja in z njo povezane pravice uvršča med temeljne človekove, nespremenjena, ne smemo zanemariti tiste temeljne značilnost v ustavi zapisanih pravic, za katero velja, da je njihova celostna opredelitev dosežena šele tedaj, ko jih zakon normativno konkretizira in jim da s tem kolikor toliko celovito podobo. Želimo, da bi ta spletna stran uporabniku omogočila, da si bo pri preučevanju svobode obveščanja le to lahko ogledal tudi iz vidika, kako zakon posega v njeno reguliranje, predvsem pa, kako takšna normativna ureditev sledi razvoju avtonomije varovanja človekovih pravic.