Vloga medijev je iz dneva v dan večja: širijo se oblike posredovanja informacij, posameznik posveča vse več časa seznanjanju z informacijami, ki iz lokalne dobivajo vse bolj globalno obliko in vse večje postaja protislovje med svobodo izražanja in drugimi temeljnimi človekovimi pravicami. Zdi se, kot da ob vsem tem ostaja nerešeno vprašanje, kako določati mejo med dopustnim in nedopustnim, med ‘sme se’ in ‘prepovedano je’. Določanje te meje v dobi hitrega tehnološkega razvoja že dolgo ni več samo v pristojnosti nacionalnih oblasti. Svobodo obveščanja, omejitve le-te in spremljajoče dolžnosti ter odgovornosti opredeljujejo številni dokumenti, sprejeti na mednarodni in regionalni ravni, ki bolj ali manj zavezujejo države k enotnemu urejanju področja medijev. Beri naprej