Prodaja z dobrodelnim namenom je oblika prodaje, kjer trgovec del izkupička nameni v dobrodelne namene. V negotovih časih, ko se recesije navidezno kar vrstijo, ljudje nimajo več denarja za neposredne donacije dobrodelnim organizacijam. Ker pa vseeno želijo dati nekaj, je prav ta oblika prodaje idealna.
Trgovci imajo pri odločanju za podporo dobrodelni dejavnosti na razpolago veliko možnosti. Že samih področij, kamor lahko usmerijo svoja sredstva je veliko: varovanje okolja, dobrodelne organizacije, športna ali kulturna društva, zdravstvene ustanove, depriviligirane družbene skupine in še bi lahko naštevali.
Tudi oblik zbiranja sredstev je več. Če ima trgovina oziroma trgovska veriga svojo plačilno kartico, lahko določen odstotek od plačil s to kartico nameni za izbrano družbeno delovanje. Druga možnost je, da trgovec zbira sredstva od prodaje izdelkov trgovinske blagovne znamke.
Pri nas so se podobno angažirale trgovine Tuš. V akciji “5 tolarjev za otroški nasmeh” so od vsakega prodanega izdelka trgovske blagovne znamke namenili pet tolarjev za pediatrične oddelke slovenskih bolnišnic. Mercator je v sodelovanju s podjetjem Procter in Gamble s podobno akcijo poleti 2002 obnavljal otroška igrišča.
Ta oblika dobrodelnosti ima prednosti za vse “sodelujoče”. Trgovci si na ta način povečajo ugled in promet, dobrodelne (ali druge) organizacije pa pridejo do potrebnih sredstev. Pozitivno plat lahko najdemo tudi za potrošnike, ki s svojo potrošnjo prispevajo k boljšemu svetu. Lahko bi šli še malo dlje in rekli, da je tovrstna dejavnost dobra tudi za gospodarstvo, denar kroži.
Dogaja pa se, da podjetja ne želijo razkriti deleža zbranih sredstev, ki jih namenjajo dobrodelnosti ali pa so njihovi odgovori dokaj megleni in v oblakih. V takih primerih so pogosto veliko manj velikodušna, kot napeljujejo javnost.
Pojavljajo se seveda tudi (morda malo cinični) kritiki, ki trdijo, da se podjetja angažirajo v dobrodelnost zgolj zaradi povečevanja svojih dohodkov ter da jim dejansko ne gre za prispevanje k boljši družbi. In verjetno nekateri to res počno, pa vendar danes od podjetij ne gre pričakovati, da bodo delovala v nasprotju z lastnimi interesi. Denar še vedno potuje v roke tistih, ki jim ni vseeno.
Kako pa je s transparentnostjo zbranih sredstev pri nas? Tuš je s svojo akcijo zbral 12.080.865 tolarjev in jih podaril štirim slovenskim bolnišnicam (v Celju, Mariboru, Kranju in Izoli) za nakup sodobne opreme na otroških oddelkih, zraven pa so z dodatnimi 800.000 tolarji obdarili še Unicefov sklad za otroke. Pri Mercatorju so zbrali več kot 25 milijonov tolarjev in obnovili devet otroških igrišč v devetih slovenskih občinah.
Po svetu in pri nas se torej pojavljajo nove in nove oblike dobrodelnosti, zgoraj opisane so morda najboljše doslej. Koristijo prav vsem vpletenim in so v posmeh tistim, ki trdijo, da win:win situacije v resničnem svetu niso možne. Zaključki? Sporočilo? Dobrodelnost se splača. Cinizem? Sploh ne.
Viri:
Christian Science Monitor
Trgovine Tuš
Tiskan oglas 12.080.865 × hvala!, Trgovine Tuš, v: Nedeljski dnevnik, 10.11. 2002
Mercator, obnovimo igrišča